|
 |
|
 |
| |
|
Celje, sobota 12. maja 2012 |
| |
|
Petrovče, 13.-15. april 2012 |
| |
|
Laško, 24. in 25. marca 2012 |
| |
|
|
 |
|
 |
| |
|
Celje, sobota 12. maja 2012 |
| |
|
|
 |
|
 |
|
|
| |
|
|
| |
To je borilna veščina, ki je nastala pred 400 leti na japonskem otoku na Okinavi. Beseda kobudo po japonski terminologiji pomeni "stara borbena pot". Prej se je imenovala veščina Kobujutsu, z razvojem borilnih veščin je veščina dobila ime Kobudo.
Zaradi druge svetovne vojne na Okinavi so bili skoraj vsi pisni dokumenti uničeni v boju, bombnih napadih in izbruhih požarov. |
| |
 |
Okoli 1580, je Toyotomi Hideyoshi sprejel zakon, ki je prepovedoval izdelavo, posest in nošenje orožja, z namenom, da bi ponovno vzpostavil mir, ki bi omogočil razvoj in blaginjo obubožanega Ryukyuanskega kraljestva. To je pomagalo zaščititi ljudi pred nesmiselno morijo in jih odvračati od vstaj in državljanskih vojn. Edino samuraji so lahko nosili orožje. Zato so se razvijale ročne tehnike, ki so bile zelo učinkovite, niso pa bile uporabne v masivni obrambi ali napadu.
|
|
| |
Leta 1609 je klan samurajev Satsuma napadel in premagal okinavsko obrambo. Edino orožje, ki so ga kmetje imeli, je bilo preprosto kmečko orodje. Ker je bila posest orožja prepovedana, so se kmetje branili z poljedeljskim orodjem. Tehnike s palicami - bo so najprej uporabljali okinavski kmetje za zaščito pred razbojniki. Na osnovi kmečkega orodja je nastalo nekaj novega orožja kot na primer nunchaku, tonfa,...
Orožje kama in sai je bilo edinstveno orodje s kovinskimi dodatki v tem času. Edinstvena umetnost vojskovanja okinavskega karateja in kobuda je bila rojena. Skozi dolga leta so se tehnike kitajskih in jugovzhodnih vojskovanj združile v okinavski karate in kobudo in tako so bile ustanovljene oblike, ki jih poznamo še danes.
|
| |
 |
|
BO
Lesena palica je ena izmed prvih orožij, ki jo je človeštvo uporabilo za obrambo in lov. Okinavski kmetje so jo uporabljali tako, da so jo nosili preko ramen, na vsaki strani pa so visela vedra, napolnjena z vodo, ali košare z različnim materialom. Uporabljali so jo tudi za prenos rib, ki so bile obešene na palici, pomoč pri hoji popotnikov, zlasti menihov,... Služila jim je tudi za obrambo pred roparji, saj so se z njo lahko obranili znotraj kroga 360 stopinj. Dolžine palic so različne: 150, 182-200 cm.
|
|
| |
Poznamo še več dolžinskih različic, recimo krajša se imenuje jo (džo), v dolžino meri 60-90 cm in so jo uporabljali znotraj palač, medtem ko se je bo uporabljal ponavadi zunaj na odprtem prostoru, kjer je bilo več prostora in je bil branitelj lahko bolj okreten. Tradicionalno so palice narejene iz rdečega ali belega hrasta.
Tehnike z bo so se razvile v zgodnji zgodovini, dodelane pa so bile najverjetneje v Heianu v obdobju okoli leta 1127. |
| |
 |
|
TONFA (tudi tunkuwa, tonqua, tong fa ali tuifa)
Prvotno je bilo to orodje japonskih kmetov. Služila je kot ročaj mlinskega kamna, ki se je uporabljal za mletje žita. Uporabljali so jo tudi kot konjsko uzdo.
|
|
| |
Ker so imeli japonski kmetje prepoved nošenja orožja, je niso uporabljali samo v obrambne namene, ampak tudi za napad. Narejena je iz močnega lesa, z rdečega ali belega hrasta, dolžine med 50 in 60 cm. Narejena je tako, da pokrije celotno roko od dlani do komolca. Na ta del je približno 15 cm od začetka, pod kotom 90 stopinj, pritrjen okrogel ročaj.
Tonfa je tradicionalno okinavsko orožje, iz nje je izpeljana današnja tonfa, ki jo uporablja policija po vsem svetu. Uporablja se jo v paru pogosto tudi s souporabo bo-ja. Značilnost osnovne oblike tonfe je, da se lahko drži tako za daljši del, kot tudi za krajši del.
Ima pa tonfa tudi bogato zgodovino v kitajskih borilnih veščinah. Kitajski viri navajajo, da je njen izvor iz berglje. To zgodnje orožje izvira iz jugozahodne Azije, zlasti Malezije, Indonezije in Filipinov.
Na Tajskem je poznana pod imenom Mae Sun Sawk le, da je bila v tem delu sveta na roko privezana z vrvjo. |
| |
 |
|
SAI
Japonski kmetje so to orodje uporabljali za oranje, obračanje sena ali za pritrditev kolesa na voz. Kmetom je služil za samoobrambo, saj je prilagojen lovljenju nasprotnikovih orožij in njihovemu izbijanju. Izdelan je iz kovine in je brez rezila. Pravijo mu tudi trozobec. Sestavljen je iz dveh delov. Prvi je raven, da se ga lahko drži in se nadaljuje v špico, ki je topa. Drugi del je sestavljen iz dveh ukrivljenih vilic. Daljši ravni del mora pokriti celotno podlaket za zaščito pri obrambi. Predvsem uspešen je bil proti mečem, sabljam ter daljšim vrstam palic (bo in jo).
|
|
| |
Tradicionalno je bil nošen v kompletu treh enakih sai-jev, pri čemer sta prva dva služila kot primarni orožji. Tretjega so nosili za pasom kimone (obi-jem), ki so ga ponavadi uporabili pred bojem kot metalno orožje na daljavo pred fizičnim kontaktom. Če je bil met uspešen, je bilo boja takoj konec. Drugače pa je bilo dovolj, da je za trenutek zmedlo nasprotnika, da se je lahko kmet približal nasprotniku in ga zabodel. Služil je tudi kot rezerva, za primer, če so borilcu izbili enega izmed prvih dveh. Kljub neošiljeni konici ima sai pri metu ogromno prebojno moč na račun teže kovine in oblike, prebil naj bi vsaj za takratne razmere, močan oklep. Poznana je tudi različica sai-ja brez stranskih izrastkov, imenovana jitte ali jutte. Japonska policija tudi uporablja eno vrsto, teh sai-jev. |
| |
 |
|
NUNCHAKU
Okinavski kmetje so uporabljali nunchake za udarjanje po žitu, da so ločili zrno od stebla. Tudi pri nas ga poznamo kot (cepec), vendar z eno daljšo in eno krajšo palico. Nunchaku je sestavljen iz dveh lesenih palic, ki sta povezani z verigo ali vrvico.
|
|
| |
 |
|
SANSETSU KON
Sestavljen je iz treh 70 cm dolgih palic (bambus ali hrast), ki so skupaj povezane z verigo oziroma vrvjo. Nekateri mu tudi pravijo "starejši brat" nunchakov.
Legenda pravi, da je izumitelj tega orožja general Jin Hong Yan, prvi cesar Song dinastije (960-1279).
|
|
| |
 |
|
KAMA
Na japonskem so to orožje kmetje uporabljali za spravilo riža, odstranjevanje plevela, trave in za vrtna opravila. Zaradi ostrine rezila je kama lahko tudi smrtonosno orožje in je služila za samoobrambo pred morebitnim napadalcem. Kama je zelo podobna našemu srpu.
|
|
| |
Skrivnosti Kobuda so bile skrbno varovane in so se šele po drugi svetovni vojni razširile po vem svetu. Obstaja samo nekaj dokazanih zgodovinskih dejstev, večinoma pa se je to ohranilo le kot ustno izročilo mojstra učencem. Dandanes se okinavsko tradicionalno orožje uporablja pri borilni veščini kobudo.
Pripravil in uredil: Jame |
Na vrh strani |
|
|
|
| |
|
