| |
| |
|
|
| |
Kenwa Mabuni (14.11. 1889 - 23.05.1952)
|
| |
 |
Ustanovitelj (Ryuso) karate do SHITO RYU, Kenwa ali (Kenshin) Mabuni je bil rojen 14. novembra 1889 v Shuri, Okinava. Rodil se je v ugledni družini, sedemnajsti generaciji samurajev, znanih pod imenom >Onugusuki<, najbolj pogumnih bojevnikov v vojni za Ryukyu kraljestvo Kenio Oshiro. Njegovi domači so mu pogosto pripovedovali zgodbe o junaških delih prednika Keiya Oshire, zato je tudi sam sanjal o tem pogumu in moči. Kenwa Mabuni je bil fizično zelo šibak otrok. Ko je bil star 13 je bil sprejet kot študent na znano šolo Karate do, kjer je treniral pod vodstvom Anka Itosa, ki je živel v Shuri.
|
|
|
| |
Kenwa Mabuni je treniral vsak dan, v vseh vremenskih pogojih, in tako je sedem let spoznaval veščine Shuri-karate oz. Shuri-te veščino. Pri Itosu je treniral skupaj s Gishinom Funakoshijem, bil je njegov senpaj, saj je bil učenec Itosa že prej kot Gishin.
Pri dvajsetih letih, leta 1909, ga je prijatelj Chojun Miyagi seznanil s Kanryo Higaonno in tako je Kenwa pričel s študijem borilne veščine, imenovane Naha-te, pod vodstvom mojstra Higaonne. Njegovi učitelji so bili še: Ankichi Aragaki, Tawada, Soeshi (kobudo).
Mabuni je bil karizmatična osebnost, vedno v središču pozornosti. V srednji šoli je vodil stavko, zato je bil izključen. V mladosti se je pogosto udeleževal >kaki damashijev< ali tehničnih duelov, v katerih je vselej zmagoval.
Po diplomi v srednji šoli in po razrešitvi iz vojske se je Kenwa Mabuni zaposlil pri policiji, kjer je postal in delal kot inšpektor deset let. V tem času je zaradi službene dolžnosti obiskoval različne pokrajine, kar je izkoristil in se začel zanimati za kate in tehnike, pri lokalnih mojstrih, kjer so tonile v pozabo. študiral je Matsumura-Ha, S. hingaki-Ha in poleg karateja še Bou-Jyutu in Sai-Jyutu, tradicionalne Ryukyu borilne veščine. Ker je vadil dva različna stila karateja, je lahko kmalu neposredno spoznal vse prednosti in pomanjkljivosti posameznega stila. Ta spoznanja so mu bila kasneje osnova in vodilo pri kreiranju lastnega stila.
Obdobje v začetku 20 stoletja je bilo obdobje velike širitve karateja. Leta 1910 je bil karate vključen v šolski sistem kot samostojni predmet, kar pa je pomenilo, da je postal karate do tudi uradno priznan. Toda v karateju je še vedno primanjkovalo sistematike, saj je večina mojstrov dala največji poudarek le na fizično pripravljenost, trening pa je bil usmerjen v treniranje trupa, zapestij, komolcev in prstov z uporabo makiware in peščenih vreč. Ni pa bilo nikakršnega standarda ali uniforn, kot jih poznamo danes. V tistih časih tudi ni bilo še nobenih javnih dojov za treniranje. Na Okinawi je Mabuni vodil treninge kar na svojem vrtu. Poučeval pa je tudi na okinawski policiji, ribiški šoli in v budističnih templjih.
13. februarja leta 1918 se je rodil njegov najstarejši sin Kenei. še isto leto je Kenwa Mabuni začel širiti karate-do v javnost, pri čemer pa so mu pomagali že dobro uveljavljeni mojstri.
Leta 1918 je bil Mabuni eden od ustanoviteljev tote Kenkyukai ali Skupine za raziskovanje karateja. Organiziral je srečanje mojstrov v svoji hiši, ki so se ga udeležili Gichin Funakoshi, Choyun Miyagi, Kentsu Yabu, Chotoku Kyan, Chomo Hanshiro, Choju Oshiro, Choshin Chibana, ?nbun Tokuda, Shimpan Shiroma, Seicho Tokuumura in Hoko Ishikawa.
Poleg znamenitega srečanja, je imel Kenwa tudi čast predstaviti karate-do veščino v okinawski srednji šoli, ob prisotnosti princa Kuna in Kacha.
Leta 1925 je skupina spremenila ime v Kempo Yetsu Kenkyukai, v njej pa ni bilo več Funakoshija, ki je tedaj že deloval na Japonski.
|
| |
 |
Istega leta je Kenwa Mabuni skupaj z ostalimi mojstri organiziral Okinawski karate-do klub, s tem pa so se mu uresničile sanje, da bi ustanovil svoj dojo za treniranje. V tem doju so kasneje trenirali mnogi znani mojstri, kot npr. Juhatsu Kyoda, Chojun Miyagi, Choyu Motobu, Chomo Hanashiro, Choju Oshiro, Choshin Chibana, Wu Xian Gui (Go Kenki)-mojster kitajste veščine. Kenwa Mabuni in Chojun Miyagi sta postala stalna inštruktorja kluba, kljub temu da sta bila najmlajša člana.
|
|
| |
Takrat so se trenerji zbirali na skupnih treningih za fizično pripravljenost, kot tudi na treningu kumite. Ko je kakšen učenec imel vprašanje za mojstra, ta ni dobil nobenega odgovora, temveč je učenec dobil priložnost, da trenerja napade, odgovor pa dobil v prikazani obrambi z različnimi tehnikami. Njihov trening je bil sestavljen iz nešteto ponovitev določene tehnike ali giba. Vsak mojster je imel drugačno tehniko učenja, toda metoda je bila vsem skupna - tehnika v praksi.
Po smrti učiteljev Higahonne in Itosua, oba sta umrla leta 1915, je Mabuni nadaljeval s treniranjem obeh stilov, začel pa se je ukvarjati tudi z vadbo kobuda (sai, bo, nunchaku, tonfa). Tako je postopoma izoblikoval svojo lastno metodo treniranja, ki je nastala z združitvijo dveh principov Naha Te in Shuri Te tehnike.
Stilu, ki ga je prvič javno prikazal na Japonskem v Osaki leta 1926, je dal v čast in spomin na svoja učitelja ime SHITO RYU. Ime je nastalo z združitvijo začetkov priimkov njegovih nekdanjih učiteljev: Itosu, Ito - je star kitajski izraz za SHI in Higahonna, Higa - je star kitajski izraz za TO.
|
| |
Stil shito ryu je nastal iz enakih pobud, tako kot vsi stili modernega karateja, ki so bili ustanovljeni v letih od 1920 do 1930. Njegova odlika je predvsem v tem, da za izhodišče reduciranja tehnik ni vzet samo en stil okinavskega karateja, temveč dva, ki sta si zelo različna.
S prepletanjem principov in tehnik obeh okinavskih šol, je mojster Mabuni v svojem poučevanju deloma odpravil pomanjkljivosti, značilne za stile modernega karateja, ki so nastale predvsem zaradi krajšanja časa treniranja osnovnih tehnik. |
|
|
| |
Osnovni princip shito ryu stila je mehko-trdo izvajanje tehnike. S prepletanjem relaksacije in kontrakcije mišičnih skupin sta dani udarcem velika hitrost in moč. Stavi so visoki in kratki, z rokami v kaishu, kar dodatno povečuje hitrost udarcev in blokad in omogoča večjo gibčnost borca. Osnovni stav, ki se največkrat uporablja, je neko ashi dachi (mačji stav). V obrambi je princip blokada-udarec zamenjan s principom izmik-kontranapad. Napad ali kontranapad ni več samo udarec, temveč akcija, sestavljena iz serije različnih udarcev. Precej se uporabljajo tudi krožne tehnike. Kot dopolnilo k treniranju karateja je uveden tudi trening kobuda, kjer se z iskanjem enakih shem dela kot pri karateju krepijo in iztezajo mišične skupine, specifične za posamezne gibe v karateju.
Pri učenju in razlaganju osnovnih razlik med obema šolama Itosuja in Higaonne, se je Kenwa Mabuni najbolj opiral na kate. Verjel je namreč, da so kate, ki združujejo tako tehniko obrambe, kot tudi napada, najbolj pomemben del karate-do treningov, zato je nujno potrebno razumevanje prav vsakega giba v kati, da bi jo izvedli pravilno. Menil je, da trening brez kat, ki vključuje samo kumite, ne bo nikoli dal učencem takšnega razumevanja karateja, kot ga lahko dajejo treningi tudi s katami. Bil je prvi, ki je predstavil koncept Bunkai kumite in Hokei Kumite, ki so prikazovale pravilno uporabo vsakega elementa v kati. Končen rezultat pravilnega izvajanja kat in kumite treninga pa je sposobnost uporabljati karate-do tehniko tudi v praksi, imenovani free kumite. Ponavljanje kate pa prav tako pripomore k ohranjanju znanja, skritega v posameznih elementih, tako da se je pomen kat ohranil še do danes.
Leto 1927 je bilo izjemno pomembno leto za Kenwa Mabunija. Spoznal je Jigoro Kana, ustanovitelja modernega Juda, ki je prispel na Okinawo, da bi odprl nov Judo dojo. Takrat sta imela Chojun Miyagi in Kenwa Mabuni priložnost Kanu demonstrirati Karate-do. Jigoro Kano je bil navdušen nad karatejem, saj je menil, da je to idealna Budo veščina, saj vsebuje oboje, obrambo in napad. Kan ju je prepričeval naj svoje znanje preneseta na Japonsko.
Mabuni je pri štirideset letih zapustil policijo, kar je bila zelo pogumna poteza glede na to, da je moral vzdrževati družino, ter se leta 1927 preselil iz Okinawe na Japonsko, ter tako sledil zgledu Funakoshiju in Miyagiju, ki sta na Japonskem bila že nekaj let pred njim. Najprej je prispel v Tokio. Ker pa se je tam že nahajal Funakoshi, je odšel v Osako, ki je postala središče njegove šole.
Večina populacije je težko sprejela karate-do, še posebno kate. Kenwa Mabuni je zato delal dneve in noči, da bi mu uspelo razviti stil, ki bi naredil karate-do popularen. Vadil je celo Tame shivari - lomljenje zidakov in desk, da bi publiki prikazal, kakšno moč lahko ustvari nova borilna veščina.
Karate-do je v originalu okinawska borilna veščina, zato je Mabuni v svojo šolo vključeval tudi veščine s tradicionalnem orožjem iz Okinawe. V Kobudu ga je izučil Sensej Aragaki. Kate, ki jih je poučeval, so izhajale hkrati iz Naha Te in Shuri Te. Shuri Te kate so ostale zelo blizu tistim, ki jih je učil Itosu. Teh kat je Funakoshi naučil svoje prve učence, preden je začel s spremembami. V Mabunijevi zaporednosti se nahaja Itosukaj, ki ga je ustvaril eden izmed Mabunijevih učencev Ryusho Sakagami. Ime Sakagamijeve šole je dober pokazatelj, koliko je Mabunijevo poučevanje ostalo blizu Itosu-jevega.
Karate-do je bil včasih uporabljen pri borbah na ulici, kar pa je bilo v nasprotju z karate ideologijo in njegovim ugledom. Tudi policija je začela nasprotovati uporabi karateja, saj je večkrat med aretacijami prišlo do poškodb kriminalcev.
Kjub vsem težnjam in nasprotovanju karateja je Kenwa Mabuni ostal trdno odločen na izbrani poti. Njegovi močni napori pa so naposled le obrodili sadove, saj je bila leta 1931 ustanovljena organizacija Dai Nippon Karate Do Kai. Kasneje je bila ta organizacija preimenovana v Nippon Karate Do Kai in je postala prednik modernega Shito kaija. Veliko sodelujočih članov Dai-Nipon Karate-do Kai so bili neposredni učenci Kenwa Mabuniya. Danes skupaj tvorijo središče Shito kai v Japonski karate do federaciji in tako nadaljujejo pot (borilno veščino -stil) Kenwa Mabunija.
Leta 1934 je odprl je svoj prvi dojo v Osaki na Japonskem, ki je nosil naziv Yushukan, kjer je vzgojil svoje prve učence. Le ti so prebivali v bližnji okolici, kar pojasnjuje sedanjo namestitev Shito ryuja: V Osaki, Kyotu in Kobeju, kjer so še danes centri Shito ryu-ja na Japonskem. Le Itawa je bil v Tokio.
Leta 1934 je Mabuni izdal tudi priročnik >Goshin jittsu Karate Kempo<. V njej je združil tehnike shuri-teja in naha-teja ter jima dodal uporabo hladnega orožja, kot so sai, nunchaki, bo in kama. V Shito ryuju je veliko tradicionalnih tehnik, kot so udarci z dlanjo in komolci, ki jih tekmovalno usmerjeni stili ne prakticirajo več, ker niso v športni borbi dovoljeni.
Marca 1939 je Kenwa Mabuni uradno registriral ime svojega stila Shito ryu.
Po 2. svetovni vojni so se začeli množično odpirati karate-do klubi v raznih šolah in univerzah. Organizirali so turnirje in pripravili celo Nacionalno prvenstvo Japonske.
V težkih povojnih časih je Mabuni pomagal rekonstruirati Japonsko tako, da je svoj čas posvetil razvoju in širitvi Shito ryuja. Vseh svojih načrtov ni mogel izpeljati, saj je umrl 23. maja 1952.
Mabunijevi učenci so bili: Ryusei Tomoyori, Ryuishi Sakagawa, Watanabe, Manzo Ivata, Kosei Kokuba, Takaeshi Ueno, Hiromu Hirokawa, Chojiro Tani (ustanovitelj organizacije Shukokai), Fumio Demura (pionir Shito-ryuja v ZDA), Muneomi Sawayama, Teishin Tsujikawa, Hidetaka Nakahashi.
Njegovo karate zapuščino sta nasledila in nadaljevala njegovo pot njegova sinova: Kenzo v Okinawi in Kenei v Osaki.
Center Nihon karate-do Kai je bil v Kansai-pokrajini. Zaradi prizadevanj Manzo Iwate (eden najboljših učencev Kenwa Mabunija in bodoči predsednik Japonskega Shito-kai karate do federacije) je bil ustanovljen center vzhodne veje v Tokiu novembra 1960.
Istega leta je sin Kenei Mabuni organiziral zahodno vejo karateja z centrom v Osaki. Oba kluba sta organizirala samostojna tekmovanja vse do leta 1964, ko je bilo prvič izpeljano združenega Karate-do Shito-kai takmovanja.
Februarja 1973 sta se spojile obe veji Nihon karate-do v formacijo, imenovano Japonska karate-do Shito-kai federacija.
Karate-do shito-kai šola je začela z internacionalno dejavnostjo. Karate-do mojstri so bili poslani po vsej Aziji, Latinski Ameriki, ZDA in Evropi. Uradni zastopniki karateja iz različnih držav so se nato ponovno zbrali v Mexico city, novembra 1990 kjer so razpravljali o razvoju karate-do v svetu. Tako se je ustanovila zveza Internacional Karate-do shito-ryu federation. Podobno srečanje je bilo še v Havani na prvem Pan-Ameriškem karate-do shito-kai tekmovanju.
9. marca 1993 je bila ustanovljena svetovna organizacija World Shito- ryu karate-do federation s centrom v Tokiu, njegov predsednik pa je postal Manzo Iwata. Na prvem svetovnem prvenstvu Shito-ryu world champions je sodelovalo 28 držav. |
| |
 |
KENEI MABUNI
se je rodil 13. februarja 1918 v Shuri, Okinawa. Je prvorojenec od treh otrok mojstra Mabunija, ustanovitelja Shito-ryu Karate-Do. že v zgodnjem otroštvu je Kenei od očeta dobival prve lekcije karateja. Ko se je Mabunijeva družina leta 1928 preselila v Kansai, na Japonskem, je Kenei večkrat pospremil očeta na razna organizirana srečanja karateja. V letih 1930 je bil skupaj z očetom večkrat povabljen na razne demonstracije karateja.
Mladi Kenei je večkrat ostal pri družini Konishi, medtem, ko je njegov oče širil karate po Tokiu.
Takrat je bila na vrhu glavna organizacija >Dai Nippon Butoku Kai<, ki je v tistem času urejala vse borilne veščine na Japonskem.
|
|
| |
Tako je Kenei spoznal veliko slavnih mojstrov, ki so trenirali z njegovim očetom, med njimi so bili sami mojstri karateja: Motubo Choki, Konishi Yasuhiro, Moden Yabiku, Funakoshi Gishin. Po drugi svetovni vojni je pomagal poučevati in širiti stil karateja Shito ryu po vsej japonski.
Po nepričakovani smrti očeta zaradi srčnega napada 23. maja 1952, je Kenei Mabuni prejel naziv (second Soke), postal je naslednik, oziroma drugi mojster stila Shito ryu stila.
Keneijivi spomini na očeta: >Ko je bil oče še mlajši je veliko ljudi izzivalo očeta na >karate - damashi< (izziv, borba, izmenjava tehnik), potem, ko so izvedeli, da poučuje >TE<. Vedno je sprejel te izzive. Takrat še ni bilo dojo(ev), zato so se borili in trenirali na odprtem prostoru. V teh izivih so se mojstri pomerili med seboj, da so ugotovili kdo je najboljši in kdo še potrebuje več treninga in znanja. Oče je v teh izzivih, vedno bliskovito reagiral in bil med najboljšimi tako, da nekateri niso prepoznali tehnike in so dostikrat dobili napačen vtis o njegovem stilu<.
Novembra 1960, je Kenei postal (Kansai-President) Shito ryu za zahod, Iwata Manzo pa imenovan za vzhod (kanto-President). V letih 1962 je Kenei Mabuni veliko potoval po svetu in nadaljeval s širjenjem in poučevanjem Karateja. Obiskal je Mehiko, Guatemalo, Honduras ZDA . . .
Leta 1970 je Kenei demonstriral kato >NIPAIPO<, senseja Gokenki, na svetovnem karate-do prvenstvu, organizaciji WUKO (Wordl Karate-do Championships).
Leta 1972 je bil kvalificiran s strani federacije za ves karate japonske (FAJKO), kot poglavitni izpitnik.
15. januarja 1984 je Kenei dobil posebno medaljo za svoje dosežke v borilnih veščinah, ki mu jo je podelil odbor za Japonske borilne veščine (Nippon Budo Kyougi Kai).
17. marca 1993, v Osaki Sensei kenei Mabuni pomagal ustanoviti (Wordl Shito-ryu Karate-do Federation), ki jo je poimenoval (Governor Sosai). |
| |
 |
SOKE KENZO MABUNI
se je rodil 30. maja 1927 v Akahira-Machi, Shuri v Okinawi. Istega leta se je njegova družina preselila v Osako. Do konca življenja je preživel v očetovi hiši. Pri trinajstih letih je dobil očetovo dovoljenje, da se lahko vključi v njegovo šolo in tako je ostal v karateju 60 let. Naziv SHODAN je dobil 1. Avgusta 1943. Dosegel je JYUDAN (10 DAN). Bil je zelo spoštovan mojster ne samo na Japonskem ampak tudi drugod po svetu.
Po očetovi smrti, ga je mati ga. kame Mabuni prosila naj nadaljuje očetovo delo. Kenzo ni mogel prevzeti takšne odgovornosti, zato je odšel za dve leti (da bi premislil o nastali situaciji in se pripravil na to odgovornost).
|
|
| |
Kasneje je prevzel očetov stil SHITO RYU in Dojo z imenom NIPPON KARATE DO KAI. Vse to se je ohranilo še do danes. Sledil je očetovim smernicam, točno tako, kot je bilo zapisano leta 1929 in oklical ta stil za >SEITO SHITO RYU< ali čisto pravi Shito ryu. Od takrat naprej je Kenzo Mabuni posvetil vse svoje življenje ohranjanju in gojenju očetovega karateja. Ni se menil za politiko in tako je ostal neznan v javnosti za razliko od svojega starejšega brata in drugih, ki so širili vpliv in ime Shito ryu karate.
Leta 1993 je Kenzin dobri prijatelj Osamu Ozawa (shotokan mojster) predlagal Kenzi naj razširi stil po svetu. Tako je odšel v Las Vegas in razkril svetu karate očeta, (pravi >seito< Shito ryu).
Aprila 1994 je Kenzo organiziral več seminarjev v New Yorku, Phoenixu, Arizoni . . . Posledično je Kenzo ustanovil KARATE DO KAI AMERIKA (sedaj poimenovan Shito ryu USA KARATE DO KAI) z združenimi dojo-ji. Tako je nadziral dojo-je in učence in ohranil čistost stila. Pridobil si je veliko odobravanje instruktorjev Nippon Karate Do Kai Shihan Kai.
Njegova organizacija shito ryu internacional karate Do kai je razširjena po vsej severni in južni Ameriki, Evropi, Aziji in Oceaniji.
Kenzo Mabuni je poudarjal, da je trening karateja sestavljen iz principa njegovega očeta, da je >kata< karate. Kata je namreč osnova karateja. Trening naj bi bil sestavljen iz 75 % kat in 25 % kumite (samostojen ali v paru - sparing), vedno pa je treba obnavljati tudi Kihon (osnove) in vaje za kondicijo. Sam je treniral pod budnim očesom očeta. Na treningu je izvajal tudi po stokrat določen detalj v kati v eni periodi treh mesecev ali več, da je dojel nek pomen v kati.
Pri izvajanju kate je svetoval, da se osredotočimo na: kata naj se začne in konča z pozdravom; paziti moramo na pravilno osnovno tehniko; dihanje; dachi stav; 8 smeri; koncentracija; bistvo in elementi kate; zavedanje in ponovitve, da izpopolnimo kato.
Njegova vizija je bila, da bi izpopolnil očetovo delo in promoviranju tradicionalne borilne veščine in učenju le originalne čiste oblike (seito) SHITO-RYU KARATE-DO. |
| |
 |
MIWAKO MABUNI
je postala tretja voditeljica v zgodovini ustanovitve šole Shito ryu-ja. Miwako je starejša od dveh hčera, ki jih je imel Kenzo Mabuni. Po očetovi smrti je prevzela mesto >SOKE TSUKASA MABUNI<, z vso podporo in pomočjo Saiko Shihan Kai (vodja sveta učiteljev). Njena izjava: >Moje ime je Tsukasa Mabuni. Moj stari oče je bil Kenwa Mabuni, ustanovitelj Shito ryu-ja.
Moj oče Kenzo Mabuni pa je bil naslednik od leta 1952. V nadaljevanju budo tradicije sem to funkcijo podedovala, po smrti mojega očeta.
|
|
| |
| Organizacijo Shito ryu International Karate do Kai, bom vodila in nadaljevala delo mojih predhodnikov.
Jaz vzpodbujam vse Shito ryu organizacije po vsem svetu, da prenašajo tradicijo stila Shito Ryu, ki ga je ustanovil moj ded<.
Kliknite na spodnjo pdf datoteko in si preberite več!
Zgodovina karateja!
Pripravil in uredil: Jame |
|
|
|
|
| |
|
